Operacija krčnih žil

operacija za odstranitev krčnih žil

Ta informativni list vam bo dal znanje in nasvete o tem, kaj storiti pred in po operaciji krčnih žil.

Krčne vozletako imenovana razširjena področja ven, ki jih najpogosteje najdemo na nogah in stegnih. Območje njihove razširjenosti je lahko omejeno ali obsežnejše, v večini primerov tvorijo zgostitve in vrvice, ki spominjajo na trto. Krčne žile se pojavijo pri moških in ženskah ne glede na starost. Pogosteje pa pri ženskah, dejavniki, ki prispevajo k njihovemu pojavu, pa so nosečnost in starostne spremembe. Znaki možnih krčnih žil so otekanje nog in utrujenost. V tem primeru morate sedeti 10-15 minut in dvigniti noge višje.

Nezdravljene krčne žile lahko povzročijo razjede, ki zaradi slabe prekrvavitve zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Razjede se lahko vnamejo, kar posledično predstavlja tveganje za nastanek gangrene.

Pred operacijo

  • Teden dni pred operacijo se ambulantno opravi krvni test, elektrokardiogram (EKG srca) in po potrebi rentgensko slikanje pljuč.
  • Na operacijo vzemite s seboj elastične povoje, ki jih po priporočilu zdravnika lahko kupite v lekarni.
  • Večer pred operacijooprhajte se ali kopajte.
  • Ko greste na operacijo, pazite, da ne jeste vsaj 6 ur in ne pijete 4 ure pred operacijo. Ne kadite in ne žvečite žvečilnega gumija vsaj 6 ur pred operacijo.
  • Če redno jemljete zdravila, na primer tista, ki vsebujejo snov inzulin, se posvetujte z zdravnikom, kaj storiti pred in na dan operacije.

Delovanje

Med operacijo se odstranijo podkožni patološko spremenjeni (varikozni) deli ven. V ta namen naredimo zareze v kožo v predelu dimelj in največkrat dodatne zareze na stegnih in nogah. Velikost rezov in njihovo število sta odvisna od velikosti krčnih žil. Operacija se običajno izvaja v splošni anesteziji v spodnjem delu telesa. To pomeni, da je ena injekcija dana v spodnji del hrbta, zaradi česar spodnji del telesa za več ur izgubi občutek.

Po operaciji

Pacienta običajno odpustijo iz bolnišnice še isti ali naslednji dan. Za prihod domov si morate organizirati lasten prevoz.

Gibanje po operaciji

  • Po operaciji, ko anestezija preneha, lahko vstanete in se premikate, vendar mora biti vaša noga povezana z elastičnim povojem.
  • Prvi dan po operaciji omejite gibanje glede na počutje.
  • Ni priporočljivo hoditi gor in dol po stopnicah.
  • Poskusite ne stati ali sedeti v enem položaju, ne da bi premaknili noge (zlasti mišice meča).
  • V naslednjih dneh postopoma povečajte svojo aktivnost. Noge naj počivajo tako zjutraj kot v času kosila in zvečer, tako da jih dvignete vsaj eno uro (na primer na blazinah). Sledite temu režimu več mesecev.
  • Odvisno od operacije in narave vašega dela, jo boste lahko ponovno začeli izvajati čez 1-3 tedne.
  • V približno 3-4 tednih se boste lahko aktivno gibali.

Bolečina in lajšanje bolečin

  • V predelu kirurških ran se lahko pojavijo bolečine.
  • Zdravila proti bolečinam morate jemati tako, kot vam je predpisal zdravnik.
  • Če vam zdravnik ni predpisal protibolečinskih tablet, lahko uporabite izdelke, ki se prodajajo v lekarni brez recepta in so namenjeni za uporabo pri zmernih bolečinah.

Uporaba elastičnega povoja in kompresijskih nogavic

  • 1-2 dni po operaciji mora biti elastični povoj ves čas na nogah (nositi ga je treba stalno).
  • Kasneje, 2 meseca, je dovolj, da nosite elastični povoj ali kompresijske nogavice samo podnevi.
  • Uporaba elastičnega povoja ali kompresijskih nogavic pospešuje okrevanje, preprečuje otekline, pomaga preprečevati nove krčne žile in preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

Kako namestiti elastični povoj ali kompresijske nogavice

  • V ležečem položaju se namesti elastični povoj ali oblečejo kompresijske nogavice.
  • Vedno začnite povijati od prstov na nogah, tako da jih pustite nepokrite. Previdno nanesite povoj na vene, tako da noga doživi rahel pritisk. S povojem pokrijte tudi peto.
  • Povoj nanesite tako, da vsaka nova plast pokriva 2/3 prejšnje, vključno s kolenom.
  • Z enim zvitkom povoja ovijte nogo približno do kolena in pritrdite konec povoja s sponko. Ko nanašate naslednji zvitek, najprej pokrijte konec prejšnjega povoja.
  • Konec povoja je treba pritrditi s sponkami. Povoj je treba namestiti dovolj tesno, da ne zdrsne vzdolž noge. Hkrati povoj ne sme pritiskati na nogo in povzročati otrplosti.
  • Če je povoj neudoben in drsi, lahko povoj zamenjamo s kompresijsko nogavico, ki tako kot povoj pritiska na tkivo.
  • Pritisk nogavic je različen. Kompresijske nogavice se morajo natančno prilegati. Pritisk na nogo mora biti opazen, vendar nogavice ne smejo stiskati. Za določitev pravilne velikosti vam bo zdravnik ali prodajalec medicinskih pripomočkov izmeril stopalo na treh mestih.
  • Nošenje kompresijskih nogavic je priporočljivo tudi po dveh mesecih po operaciji, še posebej, če morate dlje časa sedeti ali stati. Kompresijske nogavice zmanjšujejo utrujenost nog in preprečujejo nastanek novih krčnih žil.

Nega ran in higiena

Čistoča igra pomembno vlogo pri oskrbi ran. Pred rokovanjem z rano si vedno temeljito umijte roke.

  • Prvo oskrbo rane in menjavo povojev običajno opravimo naslednji dan po operaciji v bolnišnici.
  • Drugo oskrbo rane opravite doma po nekaj dneh. Odstranite povoje rane, umijte nogo pod tušem in osušite rano z rahlim tapkanjem z brisačo. Po tem obližev ni več treba uporabljati (čeprav ni prepovedano), po navodilih pa je treba namestiti elastični povoj.
  • Če izpiranje rane ni možno, jo očistimo z izpiranjem s čistilom za rane (najbolje s sterilno 0, 9 % raztopino NaCl sobne temperature, ki jo lahko kupimo v lekarni).
  • Izogibati se je treba drgnjenju rane in pritiskanju nanjo.
  • V savno, kopanje in plavanje lahko greste šele po odstranitvi vseh šivov in celjenju ran.

Odstranjevanje šivov

  • Šive iz rane odstranimo po 10-12 dneh v ambulanti ali pri družinskem zdravniku.
  • Obliž, nalepljen na rano po odstranitvi šivov, lahko odstranite v enem dnevu.
  • Rana mora biti čista. Ne drgnite ga na silo in ga nežno posušite tudi po odstranitvi šivov.

Možni zapleti

  • Če se v predelu rane pojavijo znaki vnetja, se obrnite na družinskega zdravnika ali kirurga, ki vas je operiral.
  • rdečina in oteklina na območju rane;
  • povečana bolečina ali nenadna bolečina v teletih;
  • izcedek iz rane (npr. kri, gnoj);
  • zvišanje telesne temperature.